Karnevali so sestavni del človeške kulture že od pamtiveka. Vsakoletni praznik, ob katerem je bilo dovoljeno sleči običajno masko, ki jo ljudje nosimo na svojih obrazih v našem vsakdanjiku, je že v starih kulturah deloval kot odličen način, da so se med različnimi deli družbe med seboj vsaj nekoliko znebili običajne napetosti, ki je napenjala vsako družbo od pradavnine naprej. Neko vrsto karnevala lahko tudi danes najdemo v prav vseh svetovnih kulturah. Kostumi za pust so torej aktualni že praktično od nekdaj.
S tem, ko so si naši predniki nadeli kostume in lasulje za pusta, so se na poseben način povezali s svetom okoli sebe. V starih predkrščanskih religijah so verjeli, da je cel svet prepojen z božanstvi, duhovi in magičnimi bitji. S kostumi za pust so se praznovalci karnevalov približali tem skrivnim božanstvom, obenem pa so ljudje drug drugemu tudi pokazali, kako si predstavljajo, da ta bitja izgledajo, kako se premikajo, kako se oglašajo …
Starodavne lasulje za pusta
V starem Rimu je bilo ob času karnevala običajno, da so se moški preoblekli v ženske in ženske v moše. Lasulje za pusta imajo tako že zelo staro zgodovino. Eden izmed značilnih običajev rimskih saturnalij je bil tudi ta, da so se sužnji oblekli v gospodarje in pustili, da jim gospodarji strežejo. Gospodarji so se seveda med tem oblekli v sužnje in so se lahko tako tudi obnašali – pozabili so torej na lepe manire in socialne norme, ki so jih morali v vsakdanu s vestno upoštevati.
Kostumi za pust so torej družbo obvarovali pred marsikakšno katastrofo, ki bi nastala, če bi se v družbi nakopičile napetosti, ki so jih pomagali krotiti karnevali. Seveda pa ta običaj ni bil omejen samo na stare Rimljane – podobne običaje so imeli tudi v drugih podobnih kulturah, le da o Rimljanih vemo veliko več kot od drugih.
