Search

Ukrepi CIVITAS ELAN

Projekt CIVITAS ELAN sestavlja 67 ukrepov v vseh petih mestih, izmed katerih je poseben poudarek tudi na dostavah blaga v mestih. V Ljubljani se načrtuje 16 ukrepov, Gentu 23, Zagreb jih namerava izvesti 13, Porto 6, Brno pa enega manj.

Poleg teh se v vseh mestih izvajajo skupni ukrepi, ki jih vodi izbrano mesto:

1. »ozelenitev« voznih parkov mestnih uprav
2. vključevanje meščank in meščanov
3. izboljšanje prometne varnosti
4. upravljanje dostave blaga 

 

Ukrepi, ki se izvajajo v Ljubljani:

  • Visokokakovostni koridor javnega prevoza. Predvideno je uvajanje rumenega pasu za javni potniški promet oz. kolektivni promet na Barjanski, Slovenski in Dunajski cesti. Z mnogimi načrtovanimi posegi na omenjenem območju bomo dosegli večjo učinkovitost in predvidljivost javnega potniškega prometa, boljšo povezavo in ureditev prestopnih točk, prednost avtobusov v križiščih na koridorju in lažjo dostopnost na postajališčih za gibalno ovirane potnike.
  • Enotna mestna kartica – Urbana – za lažjo, hitrejšo in bolj fleksibilno uporabo javnega potniškega prometa je podlaga za ukrep, ki predvideva uvedbo integrirane vozovnice za ves javni potniški promet. S kartico je nameščen sodoben elektronski plačilni sistem, ki omogoča brezplačno prestopanje med avtobusnimi linijami v roku 90 minut od plačila prve vožnje. Plačilo s kartico je bilo najprej uvedeno na mestnih avtobusih, nato tudi za vožnjo z vzpenjačo. Od nedavna je mogoče z njo plačati parkiranje na posameznih območjih, kasneje pa bo z njo omogočeno še plačilo ob obisku muzejev, športnih zavodov in kulturnih prireditev, ki jih pripravlja Mestna občina Ljubljana.
  • Izgradnja dodatnih parkirnih površin za sistem parkiraj in se pelji (P&R – Park and Ride) na izteku Barjanske ceste in ob stadionu Stožice. Od tam bo dostop do mestnega središča možen z javnim potniškim prometom, pri čemer bo cena slednjega že vključena v enotno ceno parkiranja.
  • Tehnološko napredni mestni avtobusi. Projekt predvideva posodobitev in okrepitev voznega parka javnega potniškega prometa. Junija 2009 je potekala predstavitev hibridnih mestnih avtobusov proizvajalcev Van Hool in Solaris. Hibridna avtobusa sta poskusno peljala na redni liniji številka 6 mestnega potniškega prometa. Decembra lani je potekala še preizkušnja tovrstnega avtobusa podjetja MAN, ki je tri tedne vozil na redni progi številka 2, v začetku aprila 2010 pa je LPP javnosti predstavil tudi rezultate testiranja avtobusa na zemeljski plin. Podjetje bo še naprej testiralo različne tehnologije in se nato odločilo za nakup vozil z najboljšo in najustreznejšo tehnologijo za Ljubljano.
  • Prilagajanje storitev javnega prevoza glede na potrebe. Zagotoviti želimo fleksibilne storitve javnega prevoza, predvsem za potnike z gibalnimi oviranostmi in za območja z nizkim povpraševanjem. Javni potniški promet na klic v območjih za pešce je že v uporabi. Njegov namen je povezava do najbližjega postajališča mestnega potniškega prometa in je namenjena vsem uporabnikom.
  • Uvedba prikazovalnikov prihodov avtobusov. Prikazovalniki bodo postavljeni na 33 postajališčih in dveh parkiriščih Parkiraj in se pelji (P&R – Park and Ride) na obeh koncih koridorja. S tem bo potnikom omogočen preglednejši, bolj viden in bolj natančen sistem obveščanja o prihodu avtobusov.
  • Izboljšana varnost na mestnih avtobusih za potnike, zlasti za starejše. Trenutno je na mestnih avtobusih nameščenih 53 kamer, 16 vozil je opremljenih z video nadzorom za vzvratno vožnjo, štirje avtobusi pa so dopolnjeni še s sprednjimi kamerami za spremljanje vožnje.
  • Celovita kolesarska strategija. Predvidena je vrsta ukrepov, namenjena promociji rabe kolesa za gibanje po mestu. Sem sodi uvedba in označevanje novih pasov, namenjenim kolesarjem, omogočanje varnega parkiranja koles (posebna parkirišča za kolesa), bolj fleksibilen in ugoden sistem izposoje koles. Prvo ustanovitveno srečanje kolesarske platforme je potekalo junija 2009, njeni člani pa se srečujejo približno na vsake tri mesece.
  • Zmanjšanje dovoljene hitrosti na nekaterih območjih mestnega jedra na 30 kilometrov na uro in uvajanje novih območij za pešce. S tem si bomo prizadevali za povečanje varnosti šibkejših udeležencev v prometu in zmanjšanje števila prometnih nesreč.
  • Vsaj 10 odstotkov čistejših vozil za vozni park MOL. Ta cilj smo presegli že pri prvem javnem naročilu za poslovni najem vozil za potrebe Mestne občine Ljubljana. Šest hibridnih vozil toyota prius je namenjenih delu mestnih inšpektorjev. Sicer pa je na ljubljanskih ulicah mogoče videti električne skuterje in električna vozila javnega podjetja Snaga, kot tudi dve električni vozili Kavalir, ki sta namenjeni za vožnjo po območjih za pešce.
  • Uporaba rastlinskega olja za pogon motornih vozil. Tri vozila Oddelka za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije že poganja rastlinsko olje. Za pogon na to gorivo se uporabljajo predelani dizelski motorji. Nanje so vgrajene elektronsko krmiljene grelne naprave, ki omogočajo, da ima rastlinsko olje podobne lastnosti (viskoznost) kot mineralno dizelsko gorivo, kar zagotavlja nemoteno delovanje motorjev v vseh delovnih pogojih.
  • Izdelava sodobnega načrta trajnostne mobilnosti v mestu po načelu vključevanja javnosti, izdelava potovalnih načrtov za dve organizaciji z večjim številom zaposlenih (Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za zunanje zadeve).
  • Varne poti v šolo. Izvajanje ukrepa, ki med drugim predvideva razvoj interaktivnega načrta varnih poti v šolo, nevarnih območij in prometne signalizacije, zajema 46 osnovnih šol in 4 vzgojno-izobraževalne zavode. Izobraževanje učiteljev, prostovoljcev in šolarjev o varnosti v prometu bo pomagalo preprečevati prometne nesreče na šolskih poteh, katerih žrtve so otroci.
  • Upravljanje in racionalizacija dostave blaga v mestu. Tako bo v mestno jedro pripeljalo manj dostavnih vozil, ne da bi pri tem oškodovali naročnike dostave blaga. S tem pa bomo zmanjšali onesnaženje zraka in porabo energije na območju.
  • Proučitev možnosti za uvedbo takse za vstop vozil v ožji center mesta po okrepitvi javnega potniškega prometa in izboljšanih pogojih za druge načine mobilnosti (kolesarjenje, hoja) ter proučitev možnih učinkov. T. i. zgoščevalne takse so uvedla že nekatera evropska mesta (npr. London, Stockholm), saj je promet eden največjih dejavnikov onesnaževanja okolja v mestih in s tem slabše kakovosti življenja.