Search

novice

Prometni institut Ljubljana napravil analizo prihrankov v primeru uvedbe konsolidacijskega centra v Ljubljani

Cilj združevanja oz. konsolidacije dostav je zmanjšanje števila voženj dostavnih vozil v mestno središče, izboljšanje izkoriščenosti vozil oz. optimizacija dostav z zmanjšanjem negativnih vplivov prometa na okolje. Pri izvajanju združevanja dostav se blago zbira v izbranem skladiščnem prostoru v okolici mestnega središča, iz katerega se združeno nadalje distribuira v trgovine mestnega središča. Namesto, da dostavno vozilo pripelje blago neposredno v mestno središče, ga dostavi v dostopnejši zbirni center, od tam pa se dostava združenih pošiljk z okoljsko sprejemljivejšim električnim vozilom koordinirano izvaja na območja peš con mestnega središča (na sliki).

V okviru izvedene raziskave so bile identificirane dejavnosti podjetij znotraj izbranih dostavnih območij mestnega središča Ljubljane na podlagi registra podjetij, kjer so bili nadalje ugotovljeni gospodarski subjekti, ki so najbolj primerni za združevanje dostav (prejemniki blaga). Za sodelovanje pri združevanju dostav so še posebej primerni gospodarski subjekti, delujoči na področju naslednjih dejavnosti: trgovine z mešanim blagom, specializirane trgovine (npr. mobilna telefonija, kozmetika, obleka, obutev, knjigarne) in  gostinski lokali (dostava pijač). Kot prikazujejo izkušnje iz tujine, so za združevanje dostav manj primerna podjetja, ki delujejo v sledečih dejavnostih:  storitvene dejavnosti, restavracije s hitro prehrano in ostali gospodarski subjekti z lastno distribucijo.

Na najbolj prometni peš coni v Ljubljani (Čopova ulica in Prešernov trg) je za združevanje dostav primerna okoli polovica tamkajšnjih poslovnih subjektov, ki se je izkazalo tudi kot najbolj primerno območje, upoštevaje tudi druge dejavnike, kot so na primer primernost infrastrukture, zasedenost vozili, idr.

Napravljena analiza predvideva dostavo blaga iz obrobja mesta (zbirnega centra) v mestno središče s čistimi električnimi dostavnimi vozili. V kolikor bi se koncept uvedel testno, bi lahko zmanjšali emisije onesnaževal tudi do 40 %. Simulacija nastalih učinkov pri izvedbi združevanja dostav je bila napravljena na podlagi popisa dostav na terenu in izdelane analize obstoječega stanja dostav. Tako so se na terenu na ciljnih območjih zbirali tudi podatki o težah pošiljk, vrsti vozil z oceno EURO standarda o emisijah, podatki o vrstah blaga, števila voženj, na podlagi katerih so bili izračunani prihranki pri znižanju emisij. Simulacija zmanjšanja negativnih učinkov izvajanja dostav na območjih za pešce mestnega središča je bila opravljena s pomočjo posebnega programskega orodja, ki omogoča izračun izpustov onesnaževal cestnega tovornega prometa s pomočjo spreminjanja pogojev števila prevoženih kilometrov in tehničnih specifikacij vozil.

Na podlagi na terenu ocenjenih tež posameznih pošiljk so bile izračunane skupne teže blaga, ki se po posameznih območjih (peš conah v mestnem središču) dostavljajo, nadalje pa je bilo ocenjeno, koliko voženj je potrebnih, da lahko omenjeno količino prepeljemo iz konsolidacijskega centra, kjer bi bilo blago zbrano na enem mestu. Za dostavno vozilo je bilo izbrano električno vozilo teže do 3,5 t z 10 m3 prostornine ter 800 kg neto nosilnosti. Pri ugotavljanju števila voženj iz konsolidacijskega središča je bil upoštevan ocenjeni volumen in gostota blaga, ki se prevaža.

V analizi je bilo ugotovljeno, da je skupaj 4,6 t blaga dnevno primernega za združevanje dostav. Trenutno se omenjena količina blaga prepelje z 39 vožnjami. Po ocenah bi bilo moč omenjene dostave opravili z enim vozilom za konsolidacijo blaga, za kar bi bilo potrebno šest voženj iz konsolidacijskega centra do ciljnih območij (peš con) v mestnem središču, kar predstavlja 85 % zmanjšanje števila voženj izbranega blaga oziroma 35 % zmanjšanje števila voženj, upoštevajoč vse dostave oz. dostope ne peš cone, ki imajo značilnosti dostav. Skupaj bi bilo na vseh območjih prihranjenih 64 tisoč kilometrov, dobrih 19 ton CO2, 38 kg CO, 79 kg NOx in več kot 8 kg škodljivih trdih delcev letno, od tega največ na Čopovi ulici ter Wolfovi in Stritarjevi, kjer bi se emisije prepeljanega blaga, vključenega v model znižale za več kot 40 %.

Še posebej bi se na ciljnem območju znižale emisije hrupa, ki so pri električnih vozilih nižje od vozil z notranjim izgorevanjem. Na ciljnem območju bi lahko zaradi zmanjšanja števila voženj pričakovali manj zastojev in s tem tudi bolj prijazno okolje in izboljšanje varnosti za pešce in občane.